Čezmejno opravljanje storitev

12.12.2017

V zvezi z opravljanjem dela v tujini se s 1.1.2018 pripravljajo spremembe - pričnejo se uporabljati določila Zakona o čezmejnem opravljanju storitev - ZČmIS. Za lažje razumevanje se v pojasnilu ne spuščamo v podrobnosti, namen je, da predstavimo le bistvo.

Za delo v tujini je bistveno, da znamo LOČITI MED SLUŽBENO POTJO IN NAPOTITVIJO.

Ukinja se namreč dosedanja časovna razmejitev: do 3 mesece lahko službena pot, nad 3 mesece napotitev. Za razmejitev se sedaj uporablja zgolj vsebina dela, ki se ugotavlja za vsak primer posebej. Informacijo o razmejitvi med institutom službena pot in napotitev je objavilo Ministrstvo za delo in jo prilagamo v priponki.

Če poenostavimo - službena pot je zgolj tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oz. v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi, ne gre za dejansko opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, delodajalec ne dobi za to delo v tujini plačila (izhaja iz sodne prakse).
Za napotitev šteje, kadar delavec za omejen čas opravlja delo na ozemlju države, ki ni država, v kateri običajno dela.
Primer: če gre delavec na seminar, je službena pot, če pa gre predavat v tujino, je napotitev.

Od določitve posameznega instituta – ali službena pot ali napotitev – bodo odvisni ostali postopki, ki jih bo moral delodajalec s tem v zvezi izpeljati, in pa davčna obravnava dohodkov, povezanih z opravljanjem čezmejnega dela.

Službena pot

Delavec potrebuje izpolnjen potni nalog. Za čas opravljanja dela na službeni poti je upravičen do plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi in do povračila stroškov v zvezi z delom – kilometrina za prevoz, dnevnice za prehrano, prenočišče... – maksimalni neobdavčeni zneski povračila stroškov v zvezi z delom so navedeni v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom – velja vse, kot smo bili navajeni sedaj.

Napotitev

Pogoji se ugotavljajo za vsak primer posebej, velja pa, da če obstaja pogodba z naročnikom in da delodajalec prejme plačilo za opravljeno delo, gre za napotitev. Obstaja bistvena razlika med napotitvijo v države članice EU (tukaj se uporabljajo določila novega Zakona o čezmejnem opravljanju storitev) in tretje države.

Pri napotitvi delavca V DRŽAVO ČLANICO bo potrebno imeti:

• pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini oz. aneks o napotitvi – za čas trajanja napotitve,
• obrazec A1, ki ga na zahtevo delodajalca izda Zavod za zdravstveno zavarovanje RS in dokazuje, da delavec v času opravljanja čezmejnih storitev ostaja v sistemu socialnega zavarovanja v RS,
• pogodbo o izvajanju storitve med izvajalcem in naročnikom,
• pred pričetkom izvajanja storitve obvezno prijavo opravljanja storitve pri pristojnem organu v državi gostiteljici,
• dolžan je urediti prebivanje svojim napotenim delavcem skladno s predpisi,
• delavcem v času opravljanja čezmejnih storitev zagotavljati minimume na področju delovnopravnih pravic države gostiteljice, če so te ugodnejše za delavca,
• voditi natančne evidence delovnega časa,
• na kraju opravljanja dela hraniti vso predpisano dokumentacijo, ki mora biti prevedena v jezik države gostiteljice.

Pri napotitvi delavca v TRETJO državo:

• pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini oz. aneks o napotitvi – za čas trajanja napotitve,
• pogodbo o izvajanju storitve med izvajalcem in naročnikom,
• spremeniti podlago zavarovanja,
• urediti prijavo dela v državi gostiteljici v skladu z nacionalno zakonodajo, kot tudi predhodno pridobiti ustrezna dovoljenja za delo in prebivanje.

Prve tri alinee je potrebno urediti zaradi slovenske davčne obravnave izplačil napotenim delavcem, zadnjo alineo pa v izogib morebitnim zapletom v državi gostiteljici.

IZPLAČILA za čas opravljanja čezmejnih storitev – napotitev (ne glede na to, ali v državo članico EU ali tretjo državo):

• plača – upoštevati je potrebno urne postavke za enaka dela v državi gostiteljici (zavezujočo kolektivno pogodbo), če so le te ugodnejše od slovenskih,
• delavec je upravičen do dodatka za delo v tujini, od katerega se ne plačuje prispevkov za socialno varnost, obračuna in plača se le dohodnina,
• glede povračila stroškov v zvezi z delom je trenutno v razpravi predlog sprememb dohodninske zakonodaje, po kateri naj bi bili napoteni delavci upravičeni do povračila prehrane med delom, povečane za 80% od sicer veljavnega zneska (to bi v tem trenutku znašalo 11,00 eur – dnevnica se za napotene delavce ne izplačuje več), povračila stroškov prevoza na delo med krajem stalnega bivanja in krajem opravljanja dela v tujini – krajem napotitve (in nazaj) v višini kilometrine, ki velja za službene poti (0,37 eur/km), in povračila stroškov prevoza na delo med krajem običajnega bivanja med napotitvijo in krajem opravljanja dela v kraju napotitve v višini kilometrine, ki velja za prihod na delo (0,18 eur/km)
• do stroškov prenočevanja bi bili upravičeni le v primeru napotitve do 30 dni, v primeru daljše napotitve pa bi se povračilo stroškov prenočevanja štelo za boniteto.

Vsi postopki napotitve in vsi dokumenti v zvezi z napotitvami so natančno določeni in napotitve so možne le v primeru, da delodajalec in delavec izpolnjujeta vse predpisane pogoje. Ker je v zvezi s tem veliko podrobnosti, predlagamo, da natančno razmislite, ali imate primere, ko bi se delo posameznega delavca štelo za delo napotenega delavca. V tem primeru (ali pa tudi, če vas tematika zanima), predlagamo, da se dobimo na skupnem sestanku, kjer bo možna podrobnejša razlaga.