fax. 01 519 81 14
email: info@konto.si
29.11.2016
V Uradnem listu RS št.52/2016 z dne 29.07.2016 so bile objavljene dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih – Novela ZDR-1A. Z novelo je popravljena redakcijska napaka in odpravljena anomalija v pravnem redu, ki je nastala z objavo novele Zakona o prekrških ZP-F. Ta je namreč v svojem 78. členu zaradi napačnega citiranja objav Uradnega lista RS [...]
V Uradnem listu RS št.52/2016 z dne 29.07.2016 so bile objavljene dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih – Novela ZDR-1A.
Z novelo je popravljena redakcijska napaka in odpravljena anomalija v pravnem redu, ki je nastala z objavo novele Zakona o prekrških ZP-F. Ta je namreč v svojem 78. členu zaradi napačnega citiranja objav Uradnega lista RS namesto določb o pomorščakih starega ZDR med drugim pomotoma razveljavila nekatere kazenske določbe ZDR-1: prekrškovne določbe in pristojnost za izrekanje glob v razponu. Novela je ponovno uveljavila razveljavljene določbe tako, da je dodala člene 217.a, 217.b, 217.c in 217.č, ki so po vsebini identični z razveljavljenimi določbami.
Nadzor delovnega inšpektorja se nanaša na delovnopravno področje in področje zdravja in varstva pri delu.
S področja delovnopravne zakonodaje se opira predvsem na določbe Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb. Preverja obvezne interne akte, pogodbe o zaposlitvi, prijave in odjave v oz. iz zavarovanja, podlage za sklepanje pogodb za določen čas, evidence o zaposlenih s personalnimi mapami, evidence o izrabi delovnega časa in evidence o stroških dela (plače, regres, odpravnine, povračilo stroškov v zvezi z delom, ...).
Kot obvezen akt ZDR-1 navaja akt o sistemizaciji delovnih mest. S tem aktom delodajalec ureja organizacijo dela in določa pogoje dela na posameznem delovnem mestu. V njem se določijo dolžnosti, obveznosti in odgovornosti zaposlenih, načrtovanje in izvajanje kadrovske politike podjetja, ter vnaprej uredijo podlage za sklepanje delovnih razmerij. Akt ni obvezen za manjše delodajalce – do 10 zaposlenih.
Priporočljivo je, da ima delodajalec sprejete tudi interne akte za področje:
Navedeni akti so še posebej priporočljivi, v kolikor za delodajalca ni zavezujoče kolektivne pogodbe oz. v kolikor delodajalec izplačuje drugačne zneske od tistih, določenih v kolektivni pogodbi. Na ta način so pravila pri delodajalcu natančno določena.
S področja zdravja in varnosti pri delu se delovni inšpektor opira predvsem na določila Zakona o varnosti in zdravju na delovnem mestu. Ta kot obvezne akte navaja:
Izjavo o varnosti z oceno tveganja vam izdelajo pooblaščeni izvajalci za to področje. Po navadi ponujajo in tudi izdelajo še ostale zgoraj navedene akte. V okviru izjave o varnosti z oceno tveganja inšpektor kontrolira tudi opravljene zdravniške preglede in usposabljanja za varstvo pri delu. Opravlja tudi neposredno kontrolo objektov in delovnih prostorov, kontrolo delovnih mest, ugotavlja pogoje za delo v prostorih in na deloviščih, ustreznost sredstev za delo (strojev, orodij, opreme), osebne varovalne opreme, izvajanje zdravstvenih pregledov, mikroklimatske razmere, itd.
Med pravilniki, ki bi jih utegnil zahtevati delovni inšpektor ob nadzoru, so še:
Kljub temu, da delovni inšpektor področja varovanja poslovne skrivnosti ne kontrolira, je priporočljivo, da ima delodajalec sprejet tudi:
Poleg navedenih aktov je za vse delodajalce obvezen tudi
Ta ni predmet nadzora delovnega inšpektorja – nanj opozarjamo le z vidika celostne informacije o obveznih aktih delodajalca.
Delovno področje inšpektorata je določeno z Zakonom o inšpekciji dela, ki ga dopolnjuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Oba zakona urejata splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.
Inšpektorat RS za delo opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno.
Področje nadzora delovnih razmerij izvaja Inšpekcija nadzora delovnih razmerij, področje nadzora varnosti in zdravja pri delu pa Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu. Inšpektorji izvajajo postopek v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.
Inšpektorat RS za delo vodi upravni postopek na prvi stopnji, o pritožbah zoper odločbe in sklepe inšpektorjev za delo pa odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (pod katero Inšpektorat tudi deluje).
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. Ob odvzemu inšpektor izda potrdilo, ni pa dovoljeno vzeti dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna.
Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila in brez dovoljenja zavezanca oz. njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte ter k opremi in napravam, če z zakonom ni določeno drugače.
Zavezanec pa lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore.
Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora – če temu ni tako, lahko inšpektor pokliče policijo. Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora inšpektor izkazuje s službeno izkaznico in značko.
Inšpektor ob ugotovitvi nepravilnosti izda ureditveno odločbo, s katero naloži delodajalcu izvedbo določenih ukrepov, o katerih mora delodajalec poročati inšpektorju in seveda izvršiti naložene ukrepe. V primeru neizvršitve je zagrožena kazen od 4.500 do 20.000 EUR, v primeru neporočanja pa kazen 2.000 do 4.500 EUR. Pritožba ni suspenzivna, torej ne zadrži odločitve.
Zakon o prekrških (ZP-1) v 42. členu določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, torej v roku dveh let primer zastara.
V primeru, da inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oz. akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi. Prav tako sme izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških, podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko predlaga pristojnemu organu sprejem ukrepov, odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugimi predpisi.
Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška pridobil premoženjsko korist, pristojnemu organu predlaga njen odvzem.
Zakon določa tudi druge ukrepe inšpektorjev – ukrepe povezane s prepovedjo opravljanja dejavnosti in ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.
Pri delu inšpektorja je ena izmed posebnih načel načelo samostojnosti, kar pomeni, da vsak inšpektor odloča po svoji presoji in ni vezan na navodila inšpektorata ali sodbe vrhovnega sodišča. Seveda pa mora inšpektor spoštovati vsa načela v postopku, ki so predpisana kot npr. načelo zaslišanja stranke, varstva pravic strank, načelo pisnosti, pravica do pritožbe, načelo zakonitosti,...
Pooblaščene osebe Inšpektorata RS za delo poleg inšpekcijskega postopka – nadzora, tudi vodijo in odločajo po posebnem postopku t.i. hitrem postopku.
Postopek o prekršku pred prekrškovnim organom (inšpektorjem) se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
Če je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek. Mora pa biti v sklepu oz. v zapisniku naveden obseg opravljenega nadzora in razlog za ustavitev postopka, ker to pride prav v že omenjenem dokaznem bremenu, da se o isti zadevi ne more dvakrat odločati.
Poudarjamo, da je za delodajalca zelo pomembno, da se pred inšpekcijskim nadzorom seznani s tem, kaj bo predmet nadzora, saj se o isti zadevi ne more dvakrat odločati. To pomeni, da če se opravlja pregled drugič za isto zadevo (za isto upravno zadevo gre, kadar se na isti dejanski in pravni podlagi odloča o isti pravici ali obveznosti), mora delodajalec dokazati, kaj je inšpektor že nadzoroval, to pa bo lahko dokazoval z ustreznim zapisom v zapisniku inšpektorja za delo.
Konto d.o.o.
Litostrojska Cesta 52a
SI-1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0) 1 514 00 16
Fax: +386 (0) 1 519 81 14
E-mail: info@konto.si
Copyright Konto
Vse pravice pridržane
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.