Letni dopust

23.01.2024

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu vsako
leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta pripada delavcu v tekočem koledarskem
letu. Odločbo oz. sklep mora izdati najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu. Delavec mora biti do
tega datuma obveščen bodisi pisno bodisi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja delodajalec.
Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela
polni delovni čas ali krajši delovni čas. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh, delavec ne more dopusta
izrabljati po urah.

Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Primer:

• če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno število 16 dni letnega dopusta,
• če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število 20 dni letnega dopusta,
• če delavec dela 6 dni v tednu, je minimalno število 24 dni letnega dopusta.

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo:

• prazniki in dela prosti dnevi,
• odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe,
• drugi primeri opravičene odsotnosti

ZDR-1 določa primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:

• Starejši delavci (nad 55 let), invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro imajo pravico do najmanj po 3 dodatne dneve letnega dopusta za posamezni primer.
• Delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, imajo pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta.
• Za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta.
• Delavcu, ki je mlajši od 18 let pripada dodatnih 7 dni.

Dodatni dnevi letnega dopusta kot določa ZDR-1 so lahko določeni v kolektivni pogodbi ali se določijo z internim
aktom na ravni podjetja.

 

1. IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Delavec se letnemu dopustu ne more odpovedati, saj mu po ZDR-1 pripada. V kolikor delavec preneha z delovnim
razmerjem, se za neizrabljen dopust z delodajalcem lahko dogovori za denarno nadomestilo. Opozoriti vas
moramo, da zadnji primeri Sodne prakse nalagajo obveznost delodajalcem, da v kolikor delavec do prenehanja
delovnega razmerja ni mogel izkoristiti pripadajočega letnega dopusta, mu je neizrabljen dopust potrebno
izplačati, ne glede na to na kateri strani je objektivni razlog za neizkoriščen dopust. V primeru, da delavec ne
preneha z delovnim razmerjem in ne koristi letnega dopusta v predpisanem roku (do 30.06. v naslednjem
koledarskem letu), mu le-ta propade.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec in delodajalec
se o izrabi letnega dopusta dogovorita, vendar se pri dogovoru upoštevajo tako potrebe delovnega procesa kot
tudi potrebe delavca. Delodajalec lahko od delavca zahteva, da planira vnaprej izrabo najmanj dveh tednov
letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delavec lahko 1 dan dopusta izrabi na dan po svoji izbiri, vendar mora o tem obvestiti delodajalca najmanj 3 dni
pred izrabo. V primeru, da je ogrožen delovni proces, lahko delodajalec odsotnost delavca zavrne. V času šolskih
počitnic lahko delavci, ki imajo šoloobvezne otroke, izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta. V primeru, da je
ogrožen delovni proces, lahko delodajalec odsotnost delavca zavrne.
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan
izrabiti vsaj dva tedna dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Preostanek dopusta v dogovoru z
delodajalcem delavec lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. V primeru, da delavec zaradi bolezni ali
poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za varstvo in nego otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta v
tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta, lahko ves letni dopust izrabi do 31. marca leta,
ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (sprememba 2023, sprememba 162. člena ZDR-1).

2. SORAZMERNI DEL DOPUSTA

Delavcu pripada celoten letni dopust, če je zaposlen skozi celo leto. V kolikor delavec, ki sklene delovno razmerje
ali mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje
zaposlitve krajše od 1 leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega
dopusta).

Primer:
Delavec, ki je zaposlen od 1.1.2024 do 15.6.2024 (5 dopolnjenih mesecev) je upravičen do 5/12 dopusta. Pri
izračunavanju sorazmernega dela dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec
dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem
delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Sodna praksa in priporočila inšpektorjev:
V zadnjem času inšpektorji priporočajo, prav tako so znane že nekatere sodne prakse na to temo, da se naj bi
sorazmerni del dopusta (enako nato velja tudi za izračun in izplačilo regresa) izračunaval tudi na dneve zaposlitve
in ne zgolj na dopolnjene mesece. To pravilo sicer še ni uzakonjeno, kar pomeni, da za delodajalce ni zavezujoče.
V kolikor v tej zadevi pride do spremembe, vas bomo obvestili.

Primer takega izračuna: Pričetek delovnega razmerja 15.04.2024. Za celo leto pripadajoči dopust 20 dni. Izračun
sorazmernega dela letnega dopusta: 20/12*8 = 13,33; 13,33 + 20/12*1/30*15 = 14,16. Skupaj pripadajoči letni
dopust 14,16, kar zaokrožimo na 14 dni dopusta. Ponovno poudarjamo, da to pravilo še ni uzakonjeno.

 

3. IZREDNI (plačani) DOPUST

Delavec ima po ZDR-1 v posameznem koledarskem letu pravico do odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih
dni zaradi osebnih okoliščin kot so:

• lastne poroke,
• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka ali posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
• hujše nesreče, ki zadane delavca,
• spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan (sprememba 2020, dopolnitev 165. člena ZDR-1).

Drugače oz. za druge osebne okoliščine lahko Kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti določajo še dodatne
dni izrednega dopusta.

 

4. OSKRBOVALSKI DOPUST (sprememba 2023, dodan 167.a člen ZDR-1).

Dodatno se je s spremembami ZDR-ja vpeljal tudi oskrbovalski dopust. Delavec je upravičen do petih delovnih
dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe. Do odsotnosti z dela iz razloga
oskrbe je delavec upravičen v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana iz prve,
druge ali tretje alineje drugega odstavka 26. člena tega zakona ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu, kadar
ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.