Novela ZFPPIPP-H

30.07.2024

Z dnem 01. 11. 2023 je pričela veljati novela ZFPPIPP-H (Uradni list RS, št. 102/23), ki na novo uvaja postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. To je položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen (novi 13.a člen ZFPPIPP). Postopka zaradi grozeče insolventnosti sta tako:

       - postopek preventivnega prestruktiranja in     

       - postopek sodnega prestruktiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti (novi 4.a člen ZFPPIPP).

Cilj tega novega postopka je v tem, da se s pravočasnim pristopom prepreči nastanek insolventnosti družbe ter s tem ohrani njeno poslovanje in preživetje. Ob tem so zdaj določene obveznosti ob nastanku grozeče insolventnosti. Poslovodstvo in drugi organi družbe nenehno spremljajo dogajanje, ki bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj družbe. Če poslovodstvo prepozna tak razvoj dogodkov, sprejme ukrepe finančnega prestrukturiranja, usmerjene v odpravo grozeče insolventnosti, in nemudoma poroča organom nadzora. Če ukrepi, ki jih je treba sprejeti, niso v pristojnosti ali niso v celoti v pristojnosti poslovodstva, poslovodstvo izvede ustrezne aktivnosti, da jih obravnavajo organi nadzora ali drugi pristojni organi družbe (prvi odstavek novega 33.a člena ZFPPIPP).

Uvodoma želimo ponovno izpostaviti definicije bistvenih pojmov po ZFPPIPP, in sicer:

      • Kratkoročna plačilna sposobnost / likvidnost (1. odstavek 11. člena ZFPPIPP): sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem              časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.

      • Dolgoročna plačilna sposobnost / solventnost (2. odstavek 11. člena ZFPPIPP): trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti          vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih            virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh                poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).

      • Insolventnost (1. odstavek 14. člena ZFPPIPP) je položaj, ki nastane, če dolžnik:                                                                                 - ni sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti v določenem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali                                                   - postane dolgoročno plačilno nesposoben.

      •Trajnejša nelikvidnost (kot pokazatelj insolventnosti / 2. odstavek 14. člena ZFPPIPP): Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik         trajneje nelikviden:                                                                                                                                                                   - če za več kot dva meseca zamuja s plačilom obveznosti, ki v skupnem znesku presegajo 20% zneska njegovih obveznosti,                       izkazanih v zadnjem objavljenem letnem poročilu, ALI                                                                                                               - če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice IN tako stanje traja                               neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred                       vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ALI                                                                                                 - če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji IN če po preteku 60                   dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.

        Velja in nasproten dokaz ni dovoljen (4. odstavek 14. člena ZFPPIPP), da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje              nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:                                                                                                                                - s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ALI                                                                                                            - plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,                                       in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

      • Dolgoročna plačilna nesposobnost (kot pokazatelj insolventnosti / 3. odstavek 14. člena ZFPPIPP)                                                      Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:                                                                            - če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost),
            - pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega                kapitala in te izgube ni  mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Na tem mestu bi radi opozorili še na v praksi precej pogoste primere pri družbah, ki sicer nimajo zapadlih obveznosti, imajo pa negativni kapital in se financirajo z dolgoročnimi posojili lastnikov. V našem poslovanju je namreč veliko primerov, ko ima družba negativni kapital, nima pa zapadlih obveznosti do dobaviteljev, redno izplačuje plače, ne zamuja s plačili dobaviteljem, pri čemer dolguje le lastnikom družbe (posojila, obveznosti za potne in druge stroške do lastnika, ki je zaposlen, ipd...). Izpostavljamo, da gre v skladu z določbami ZFPPIPP tudi v takih primerih za prezadolženost, pri kateri v skladu s 1. točko 3. odstavka 14. člena ZFPPIPP velja domneva insolventnosti, kar za seboj potegne ustrezno dolžno ukrepanje s strani poslovodstva, ki je izključno v sferi odgovornosti stranke in ne računovodje.

Novela spreminja 38. člen ZFPPIPP, ki ureja obveznost vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Ta zdaj določa, da če družba postane insolventna, mora poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek spremenjenega 38. člena ZFPPIPP). Če je razlog za insolventnost naravna ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek, pa mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v treh mesecih po nastanku insolventnosti (drugi odstavek spremenjenega 38. člena ZFPPIPP). Če družba nima poslovodstva, mora v primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak družbenik, v primeru delniške družbe vsak član nadzornega sveta, v primeru drugih pravnih oseb pa njen ustanovitelj vložiti predlog za začetek stečajnega postopka v roku iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena od dneva seznanitve z insolventnostjo in dejstvom, da družba nima poslovodstva (tretji odstavek spremenjenega 38.člena ZFPPIPP).

Temeljna obveznost poslovodstva (28. člen ZFPPIPP) je, da družba posluje v skladu z ZFPPIPP in pravili poslovnofinančne stroke, kar pomeni, da mora poslovodstvo pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti iz tega naslova.
Člani poslovodstva so prosti odškodninske odgovornosti, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo.
Odškodninska odgovornost članov poslovodstva (42. člen ZFPPIPP): Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka ni pravočasno opravilo dolžnih dejanj 42. člen ZFPPIPP.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je tako zelo pomembno, da člani poslovodstva skrbno spremljajo poslovanje družbe in v primeru pojava insolventnosti (trajnejša nelikvidnost ali dolgoročna plačilna nesposobnost) pravočasno in ustrezno reagirajo, saj je to njihova primarna zakonska obveznost ter v primeru kršitve te obveznosti odškodninsko odgovarjajo z vsem svojim osebnim premoženjem.

V skladu z novelo zakona (nov 4. odstavek 30. člena ZFPPIPP) pa je sedaj določena tudi omejena obveznost računovodje, da mora poslovodstvo pisno opozoriti, če pri opravljanju svojih storitev ugotovi, da je nastal položaj grozeče insolventnosti ali insolventnosti. Izpostavljamo, da to ne pomeni naše neposredne dolžnosti za ugotavljanje takega finančnega položaja (oziroma ne gre za naložitev dodatnih obveznosti računovodstvu, ki bi presegale pogodbeno dogovorjene storitve), ampak moramo biti kot računovodje le pozorni, če pri opravljanju svojih storitev »opazimo« oz. »zaznamo«, da je družba insolventna. Ta na novo določena obveznost računovodij tako v ničemer ne razbremeni poslovodstva njihove primarne zakonske obveznosti po 28. členu ZFPPIPP.

Novela spreminja tudi oddelek 4.7 ZFPPIPP in s tem ukinja postopek poenostavljene prisilne poravnave.V tem oddelku ZFPPIPP so zdaj urejena posebna pravila postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo.