Davčne spremembe v letu 2018

17.01.2018

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S)

NAPOTENI DELAVCI

Povračila stroškov v zvezi z delom za napotene delavce se izenačujejo z davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom za delavce na službeni poti tako, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo:

1. Premije za individualno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini pod pogoji iz 4.atujini, točka 44. člena,

2. Povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve (4.b točka 44. člena),

• ki traja do največ 30 dni ali 90 dni za voznike v mednarodnem cestnem prometu – v višini dnevnice,
• ki traja nad 30 dni ali nad 90 dni za voznike v mednarodnem cestnem prometu - v višini zneska za malico, povečanega za 80% glede na višino, ki jo določi vlada,

3. Povračilo stroškov prevoza (4.b točka 44. člena):

• za prevoz med običajnim prebivališčem v času napotitve in mestom opravljanja dela v kraju napotitve – v višini 0,18 eur/km,
• za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitve – kot za prevoz na službeni poti 0,37 eur/km

4. Povračila stroškov za prenočišče

• na začasni napotitvi, ki traja neprekinjeno do največ 90 dni, s tem, da se izključuje izplačilo dodatka za ločeno življenje.

Posebna davčna osnova dohodka, doseženega v okviru napotitve (45.a člen)

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ki ga delavec doseže v okviru napotitve na čezmejno opravljanje dela, se ne všteva znesek v višini 20 % plače oziroma nadomestila, prejetega za opravljanje dela v okviru te napotitve, vendar ne več kot 1.000 evrov za izplačila v posameznem mesecu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo,
• napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
• kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve,
• delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo ni bil rezident Slovenije pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo ali rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije in
• v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, preračunane na mesec.

Izvzem iz davčne osnove po tem členu se za posameznega zavezanca lahko upošteva za dohodke, izplačane v največ 60 mesecih v obdobju 10 let od prve napotitve.

DODATNA SPLOŠNA OLAJŠAVA

Osnovna splošna olajšava bo za večino dohodninskih zavezancev na letnem nivoju ostala 3.302,70 evrov.

Zavezanci z najnižjimi dohodki pa so upravičeni do dodatne olajšave in sicer v primeru, da skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všte v davčno osnovo – v letu, za katero se odmerja dohodnina, presega 11.166,37 evrov in ne presega 13.316,83 evrov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove. Zmanjšanje se prizna v višini, določeni v odvisnosti od višine skupnega dohodka, in se izračuna po enačbi:

zmanjšanje = 19.922,15 evrov – 1,49601 x skupni dohodek.

Zneske olajšav iz prejšnjega odstavka ter enačbo za določitev olajšave določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto, če je z zakonom o izvrševanju proračuna za naslednje leto določena uskladitev.

POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA

Olajšava za študentsko delo se dviguje na znesek 3.302,70 evrov.

DEL PLAČE ZA POSLOVNO USPEŠNOST

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva:

Del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodekiz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

• imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
• je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,

in sicer do višine 100% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah

Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O)

Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Normiranci tudi po 1.1. 2018 ostajajo obdavčeni po cedularni (dokončni) stopnji v višini 20 %.

Spremembe:

• zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo imel v dveh zaporednih letih skupno več kot 300.000 evrov prihodkov
• v prihodke se štejejo prihodki zavezanca in povezanih oseb.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-A)

DAVČNE BLAGAJNE

Zavezanci bodo tudi po izteku prehodnega obdobja (31.12.2017) pri davčnem potrjevanju računov lahko uporabljali vezane knjige računov.