Plačilo za poslovno uspešnost (»božičnica«) / zimski regres

24.11.2025

PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST

Uvodoma ponavljamo, da ugodnejšo davčno obravnavo plačil za poslovno uspešnost obravnava ZDoh-2 v 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Ugodnejša davčna obravnava velja le za namen oprostitve dohodnine po navedenih kriterijih. Od celotnega zneska plačila za poslovno uspešnost pa se še naprej plačujejo tudi vsi prispevki za socialno varnost. Za davčno ugodnejšo obravnavo plačila za poslovno uspešnost, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

      • Plačilo mora imeti po vsebini naravo plačila za poslovno uspešnost podjetja, ne
        temelji pa na individualni delovni uspešnosti posameznika;

      • Pravica do plačila za poslovno uspešnost mora biti določena v splošnem aktu ali
        kolektivni pogodbi;

      • izplačila iz naslova poslovne uspešnosti so v letu 2025 neobdavčena višina do 100
        odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji;

      • Neobdavčena višina izplačila za poslovno uspešnost velja za izplačila v denarju ali
        naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem. V primeru,
        da je izplačilo izplačano dvakrat v koledarskem letu, se izplačili seštejeta, seštevek
        pa je neobdavčen do višine 100 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v
        Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero je dohodnina odmerjena.

Ni potrebno, da bi morali biti kriteriji za izplačilo, če so določeni s splošnim aktom, določeni
enotno za vse delavce, ravno tako pa tudi ne, da bi moralo biti to izplačilo izplačano vsem
upravičenim delavcem hkrati.

Svetujemo, da imate kot delodajalci pravilno sestavljen in dodelan splošni akt, ki vsebuje vse
kriterije za nagrado iz naslova poslovne uspešnosti.

Namreč, če je izplačilo plače za poslovno uspešnost vezano na prisotnost delavca, vpiše
delodajalec osnovo za plačilo prispevkov drugo polje, kot če ni vezano na prisotnost delavca.
O vseh morebitnih spremembah splošnega akta je potrebno obvestiti zaposlene, ravno tako
jih je potrebno obvestiti o izplačilu poslovne uspešnosti za obravnavano izplačilo, s sklepom.

Izvajalec obračuna plač (npr.: računovodstvo) mora biti seznanjen s splošnim aktom in
posledično s kriteriji izplačila nagrade, saj je to pomembno tudi za poročanje v rek-obrazcu.

Posebnost 2025:
V kolikor boste poleg zimskega regresa izplačevali tudi poslovno uspešnost, bo le-to za
letošnje leto potrebno izplačati v dveh ločenih delih (po publikaciji FURS Plačilo za poslovno
uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023 dalje (2. izdaja, junij 2025)). Razlog je uvedba obveznega
prispevka za dolgotrajno oskrbo (DO) od julija 2025 dalje. Izplačana poslovna uspešnost se
mora za namen pravilnega obračuna prispevka DO sorazmerno razdeliti na del do junija
2025 in del od julija 2025.

ZIMSKI REGRES

Z dnem 19. 11. 2025 je bil v Uradnem listu RS, št. 91/2025, objavljen Zakon o pravici do
zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov (v nadaljevanju: ZPZR), ki je pričel veljati naslednji dan po objavi, to je z dnem 20.
11. 2025. S predmetnim zakonom je bila tako uvedena obveznost delodajalcev, da delavcem
izplačajo zimski regres.

Znesek zimskega regresa je določen v višini polovice minimalne plače (2. člen ZPZR), izplačan
pa mora biti v denarni obliki ter najkasneje do 18. decembra 2025.

Na podlagi 2. odstavka 3. člena ZPZR se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v
primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila zimskega regresa, vendar
najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta. Opozarjamo pa, da je predpogoj za
takšno izplačilo obstoj ustrezne določbe v panožni Kolektivni pogodbi, kot je to praktično
identično določeno pri regresu za letni dopust (3. odstavek 131 . člena DZR-1). Če torej takšne
določbe ni oziroma delodajalca ne zavezuje nobena Kolektivna pogodba tovrstno kasnejše
izplačilo zimskega regresa ni dovoljeno, ne glede na morebiten obstoj nelikvidnosti na strani
delodajalca.

Sorazmerno izplačilo

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom
in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico
do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem
delodajalcu (2. odstavek 2. člena ZPZR). Gre torej za identično določbo, kot je to pri izplačilu
sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do
zimskega regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi,
razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. (krajši delovni čas v posebnih
primerih; npr.: starševsko varstvo) ali 67.b členom ZDR-1 (krajši delovni čas žrtev nasilja v
družini).

Prispevki / davki

Zimski regres je do višine polovice minimalne plače v RS oproščen tako plačila prispevkov za
socialno varnost kot tudi dohodnine. Neobdavčena višina zimskega regresa skupaj z
neobdavčenim plačilom za poslovno uspešnost pa ne sme preseči 100 % povprečne mesečne
plače zaposlenih v Sloveniji. To pomeni, da se obe izplačili seštevata in nista ločena z
neobdavčenima zneskoma. V primeru preseganja tega limita se razlika všteva v davčno osnovo
od dohodka iz delovnega razmerja (se šteje kot plačilo za poslovno uspešnost), ne glede na
vrstni red izplačil v davčnem letu (razen v spodaj opredeljeni izjemi za leto 2025).

Izjeme v letu 2025

Za izplačilo zimskega regresa za leto 2025 so predvidene določene izjeme, ki so opredeljene v
prehodnih določbah ZPZR:
      • 10. člen ZPZR: Delodajalec, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo
       do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad
       poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri
       katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali
       lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za
       poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, lahko izplača
       ¼ zimskega regresa do 18. 12.2025, preostanek (¾) pa najpozneje do 31. 3.2026. Ta
       izjema ne velja za javni sektor.

      • 11. člen ZPZR: Če delodajalec zaradi nelikvidnosti zimskega regresa ne more izplačati
       do 18. 12. 2025, lahko izplačilo za leto 2025 odloži do 31. marca 2026 (torej tudi, če
       take določbe ni v panožni Kolektivni pogodbi oziroma za delodajalca ne velja nobena
       Kolektivna pogodba).

     • 12. člen ZPZR: Zimski regres, prejet v davčnem letu 2025, se v višini v višini polovice
      minimalne plače v Republiki Sloveniji, ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz
      delovnega razmerja, kar pomeni, da ga delodajalec izplača neobdavčeno in
      neoprispevčeno tudi v primeru, če je za leto 2025 že izplačal maksimalni neobdavčeni
      znesek iz naslova poslovne uspešnosti. Ta izjema pa velja samo za leto 2025!

Z lepimi pozdravi, ekipa Konta!