Direktiva (EU) 2023/970 o preglednosti plačil

11.12.2025

Že v maju 2023 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2023/970, s katero se zasleduje cilj, da se v EU poveča transparentnost plačne politike v podjetjih. Gre zlasti za ukrepe s področja preglednosti plačil, kot so:
     - informacije o plačah za iskalce zaposlitve,
     - pravica do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravljajo           enako delo ali delo enake vrednosti, ter
     - obveznosti poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za             podjetja z več kot sto zaposlenimi, tako v javnem kot v                 zasebnem sektorju.

Do 7. junija 2026 morajo tako vse države članice, tudi Slovenija, prenesti to evropsko direktivo
v domačo zakonodajo. Direktiva sicer določa le neke minimalne standarde, medtem ko lahko
posamezne države članice uvedejo tudi strožje zahteve, tako da dokler Slovenija ne sprejme
ustrezne zakonske podlage še ni jasno opredeljeno, katere obveznosti se bodo dejansko
določile za podjetja.

Obveznosti Direktive glede preglednosti plačil:

     -   Pred zaposlitvijo bodo morali delodajalci kandidatom razkriti začetno plačo ali plačni
         razpon, ki temelji na objektivnih, spolno nevtralnih merilih. Prepovedana bodo
         vprašanja o preteklih plačah, oglasi in nazivi delovnih mest pa bodo morali biti spolno
         nevtralni.
     -   Med trajanjem zaposlitve bodo morali delodajalci svojim delavcem zagotoviti hiter
         dostop do meril za določanje osnovne in variabilne plače ter napredovanja.
     -   Pravica do informacij bo delavcem tako omogočala, da pisno zahtevajo podatke o svoji
         plači in o povprečnih plačah po spolu v primerljivih kategorijah. Pogodbe o zaposlitvi
         pa ne bodo smele vsebovati prepovedi razkrivanja lastne plače ob uveljavljanju pravice
         do enakega plačila.

Obvezno poročanje o plačni vrzeli:

Podjetja, ki imajo zaposlenih najmanj sto delavcev, bodo morala poročati o plačni vrzeli za
predhodno koledarsko leto, in sicer v naslednjih rokih:
     • Podjetja z ≥ 250 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato vsako leto.
     • Podjetja s 150–249 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato na tri leta.
     • Podjetja s 100–149 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2031, nato na tri leta.
     • Podjetja z manj kot 100 zaposlenimi: poročanje je prostovoljno, razen če država določi
       drugače.

Izbrane podatke bo treba predložiti javnemu organu in jih vsaj delno objaviti.

V kolikor bi gornje poročilo razkrilo več kot 5-odstotno nepojasnjeno razliko v povprečni plači
znotraj posamezne kategorije delavcev, bo moral delodajalec skupaj s predstavniki delavcev
opraviti skupno oceno plačil, analizirati vzroke za razliko, določiti ukrepe za odpravo in jih tudi
izvesti v razumnem roku.

Za nespoštovanje obveznosti bodo morale morajo države v okviru prenosa zadevne Direktive
v svojo zakonodajo vključiti učinkovite in odvračilne sankcije (globe, omejitev pri javnih
razpisih, ipd..). V primeru spora bo dokazno breme, da ni prišlo do diskriminacije, na
delodajalcu.

Potencialne aktivnosti delodajalcev pred prenosom Direktive v zakonodajo Republike
Slovenije:
    - pregled plačnih sistemov in ovrednotenje delovnih mest;
    - vzpostavitev ustrezne podatkovne baze za izvoz podatkov za pripravo poročil;
    - uskladitev kadrovskih postopkov;
    - Izobraževanje interne kadrovske službe o bistvenih obveznostih iz Direktive, ter
    - redno notranje spremljanje morebitne interne plačne vrzeli.

Direktiva tako jasno sporoča državam članicam, da transparentnost plač postaja novo
poslovno pravilo in zaveza v Evropski uniji. Slovenski delodajalci se bodo s spoštovanjem
določb Direktive izognili morebitnih prekrškovnim globam, hkrati pa tudi izboljšali svojo
konkurenčnost na trgu delovne sile.

Šele po dejanskem prenosu Direktive v slovenski pravni red pa bo možno podati podrobnejša
pojasnila o pravicah in obveznostih iz tega naslova, tako za delavce kot za delodajalce.

Z lepimi pozdravi, ekipa Konta!