Aktualno

Po novem se bo za vsak izdelek v pošiljki poleg DDV obračunavala tudi začasna carinska dajatev v vrednosti 3 EUR. Spletni nakupi bodo tako postali dražji, spremenjena zakonodaja pa vpliva tudi na postopke vračila blaga oz. možnosti povračila dajatev.

Zakon nalaga obveznost izvedbe postopka kolektivnega dogovarjanja, ne pa nujno tudi obveznosti sklenitve pogodbe o dodatnem zavarovanju. Delodajalec se tej obveznosti ne more izogniti, mora pa jo izvesti v dobri veri.

Po novem tolmačenju FURS mora drugi delodajalec pri izplačilu svojega dela regresa preveriti skupni znesek že izplačanega regresa pri prejšnjem delodajalcu. Če skupni znesek preseže višino 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, mora drugi delodajalec od presežka ustrezno obračunati dohodnino in prispevke za socialno varnost.

Gre za program, ki delodajalcem omogoča mesečno subvencijo med 660 in 710 EUR za zaposlitev brezposelnih mladih do 30 let. Zaposlitev mora biti za nedoločen čas, vključevati pa mora mentorstvo ter dodatno usposabljanje ali izobraževanje (zlasti na področju digitalnih kompetenc). Razpis je odprt od 14. maja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. julija 2026.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so določili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo. Režimi se razlikujejo glede na območje, kjer se bolnik lahko giblje, in glede na aktivnosti, ki jih lahko izvaja. Odločanje o odhodu v tujino je po novem zgolj v pristojnosti ZZZS.

Delodajalec mora izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (ta za leto 2026 znaša 1.481,88€). V kolikor za delodajalca obstaja zavezujoča Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti in je z njo določen višji znesek regresa od zakonskega minimuma, mora delodajalec kot obvezni minimum upoštevati kolektivno pogodbo in izplačati višji znesek od minimalne plače.

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta pripada delavcu v tekočem koledarskem letu.

Za izplačila od 01.03.2026 do 28.02.2027 velja nov znesek najnižje osnove za plačilo prispevkov, kateri znaša 60% povprečne letne plače 2025, 1.521,62 EUR. Višina obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) od 1. marca 2026 dalje znaša 39,36 EUR

V skladu z 16. odstavkom 9. člena ZZPri morajo zavezanci do 01.03.2026 za prejšnje leto Komisiji za preprečevanje korupcije poročati o številu prijetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov.

V UL RS 7/2026 je bil objavljena Odredbo o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki velja tudi za študentsko in dijaško delo.

Do 2. marca 2026 morajo fizične osebe vložiti davčne napovedi za leto 2025. To vključuje napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala, kot so dobiček od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev, investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend.

V Uradnem listu RS 6/2026, z dne 31.1.2026, je bila objavljena nova minimalna plača. Za opravljeno delo od 01.01.2026 dalje, je za delo s polnim delovnim časom določen nov znesek minimalne plače in sicer ta znaša 1.481,88 eur bruto (cca. 1.000 eur neto).

Zneski dnevnic za službena potovanja v tujino so se s 1.1.2026 zvišal. Več informacij v prilogi »Zneski dnevnic za službena potovanja v posamezne države oziroma mesta«, ki določa nove višine dnevnic.

Zavezanec (fizična oseba), ki med dohodninskim letom 2025 ni uveljavljal olajšave za vzdrževanje družinskih članov pri izplačilu dohodka, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja 2026 vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«, razen če vlogo oddaja elektronsko.

S 1. 1. 2026 je pričel veljati nov Zakon o lastniški zadrugi delavcev (Uradni list RS, št. 85/25; v nadaljevanju: ZLZD). Ta zakon sistemsko ureja področje delavskega lastništva in uvaja nov pravni okvir, ki podjetjem in zaposlenim ponuja inovativne možnosti za lastniško preoblikovanje, nasledstvo in nagrajevanje

Z dnem 30. 12. 2025 je začel veljati Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki prinaša pomembne spremembe na področju izvajanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Direktiva (EU) 2023/970 želi povečati transparentnost plačne politike v EU z ukrepi, kot so razkritje informacij o plačah, pravica do vpogleda v plače za enako vredna dela ter obvezno poročanje o plačnih razlikah med spoloma za večja podjetja. Države članice, tudi Slovenija, morajo direktivo do 7. junija 2026 prenesti v svojo zakonodajo, pri čemer ostaja odprto, katere konkretne obveznosti bodo določene za podjetja.

V kolikor boste poleg zimskega regresa izplačevali tudi poslovno uspešnost, bo le-to za letošnje leto potrebno izplačati v dveh ločenih delih (po publikaciji FURS Plačilo za poslovno uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023 dalje (2. izdaja, junij 2025)).

Predstavljamo vam kratek pregled najnovejših zakonodajnih sprememb in pomembnih novosti, ki bodo vplivale na poslovanje ter davčno-pravno okolje v prihodnjih letih. Spremembe zajemajo tako področje dohodnine kot tudi digitalizacije poslovanja, dostopa do podatkov, carinskih pravil in elektronskega dokumentiranja.

Vlada RS je konec julija potrdila predlog besedila Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov. Ta zakon bo obveznost izmenjave razširil na vse poslovne subjekte.

Spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o urejanju trga dela ter uvedba novih evidenc obračunanega in odbitega DDV, vplivajo tako na delovno-pravne obveznosti delodajalcev kot tudi na davčno preglednost poslovanja.

Od 9. oktobra 2025 so vse banke, hranilnice in ponudniki plačilnih storitev v EU omogočili takojšnje izvajanje domačih in čezmejnih plačil v evrih prek vseh kanalov. Nova ureditev prinaša hitrejša, varnejša in preglednejša plačila, ki bodo prejemniku na voljo v največ 10 sekundah, vse dni v letu.

Vlada je potrdila predlog spremembe Zakona o gospodarskih družbah, ki prestavlja roke za poročanje o trajnostnosti, da bi podjetjem olajšala prilagoditev novim obveznostim.

Namen razpisa je spodbuditi podjetja k učinkovitemu upravljanju starejših zaposlenih starih 50 let in več in h krepitvi kompetenc starejših zaposlenih starih 50 let in več z vidika podaljševanja njihove delovne aktivnosti.

Skladno z obvestilom o Aktualnih programih za spodbujanje zaposlovanja posredovanim v februarju 2025, vam pošiljamo še dodatne novosti, veljavne od aprila 2025 dalje

Obveščamo vas, da je vlada sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Spremembe, ki jih zakon prinaša, bodo vplivale na način vodenja evidence delovnega časa. Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer 23.04.2025.

Za izplačila od 01.03.2025 dalje velja nov znesek najnižje osnove za plačilo prispevkov, kateri znaša 60% povprečne letne plače 2024 (2.394,92*60%), kar znaša 1.436,95 EUR. Višina obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) od 1. marca 2025 dalje znaša 37,17 EUR.

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta.

V Uradnem listu RS je objavljen nov znesek najnižje bruto urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,34 evra.

Za opravljeno delo od 01.01.2025 dalje, je za delo s polnim delovnim časom določen nov znesek minimalne plače, in sicer ta znaša 1.277,72 eur bruto.

Zavezanec (fizična oseba), ki med dohodninskim letom 2024 ni uveljavljal olajšave za vzdrževanje družinskih članov pri izplačilu dohodka, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja 2025 vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«, razen če vlogo oddaja elektronsko.

S 1. januarjem 2025 je v uporabo stopila nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025), ki je nadomestila staro klasifikacijo SKD 2008. Prevedbo dejavnosti, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, je AJPES izvedel avtomatično v sodelovanju s poslovnimi subjekti.

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 100/2024, z dne 26. 11. 2024 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davku od dohodkov pravnih oseb (novela ZDDPO-2U), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne za davčna obdobja, ki se začnejo z vključno 1. januarjem 2025.

Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M), ki uvaja novosti za poslovanje družb predvsem z vidika poročanja, preglednosti in uvajanja spolne uravnoteženosti. Zakon prenaša v naš pravni red štiri evropske direktive.

Uvodoma ponavljamo, da ugodnejšo davčno obravnavo plačil za poslovno uspešnost obravnava ZDoh-2 v 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Ugodnejša davčna obravnava velja le za namen oprostitve dohodnine po navedenih kriterijih. Od celotnega zneska plačila za poslovno uspešnost pa se še naprej plačujejo tudi vsi prispevki za socialno varnost.

Vlada je s socialnimi partnerji dosegla dogovor, da bo olajšave in lestvico za odmero dohodnine uskladila v višini 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij letošnjega leta glede na lanski junij.

Ključni del paketa predlogov davčnih sprememb so razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za državami, ki veljajo za inovacijske voditeljice.

Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024. Pravica do odklopa je bila uzakonjena lani novembra s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D).

Z dnem 01. 11. 2023 je pričela veljati novela ZFPPIPP-H (Uradni list RS, št. 102/23), ki na novo uvaja postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.

Zadnje spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), ki so v uveljavi od 01.02.2024, določajo novo osnovo za plačilo prispevkov.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Za opravljeno delo od 01.01.2024 dalje, je za delo s polnim delovnim časom določen nov znesek minimalne plače, in sicer ta znaša 1.253,90 eur bruto.

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta pripada delavcu v tekočem koledarskem letu. Odločbo oz. sklep mora izdati najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu. Delavec mora biti do tega datuma obveščen bodisi pisno bodisi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja delodajalec. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh, delavec ne more dopusta izrabljati po urah.

Z ZZVZZ-T se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se uvaja novi obvezni zdravstveni prispevek (v nadaljevanju: OZP), ki se plačuje za vse zavarovance vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

v UL RS 131/23 je bil objavljen Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ZORZFS, ki med drugim določa vire za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi. Zakon vpliva na spremembe številnih zakonov, med drugim tudi na Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ter na Zakon o dohodnini.

Za izplačila iz naslova poslovne uspešnosti velja v letu 2023 zopet nekoliko drugačna davčna obravnava, kot je veljala v prejšnjih letih.

Prihajajoče spremembe

Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni.

Uvedba nove enotne vozovnice za vlak in primestni avtobus s 1.6.2023 in vpliv na povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pri plači

Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni.

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta pripada delavcu v tekočem koledarskem letu. Odločbo oz. sklep mora izdati najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu. Delavec mora biti do tega datuma obveščen bodisi pisno bodisi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja delodajalec. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh, delavec ne more dopusta izrabljati po urah.

21. januarja 2023 se je zvišala minimalna urna postavka za dijaško in študentsko delo s 6,17 € bruto na 6,92 € bruto. Če boste študentsko delo za mesec januar 2023 obračunali po minimalni urni postavki, upoštevajte, da bo: - delo opravljeno do vključno 20. januarja 2022 obračunano po "stari" minimalni urni postavki 6,17 EUR bruto (5,21 EUR neto) - delo opravljeno od vključno 21. januarja 2023 obračunano po "novi" minimalni urni postavki 6,92 EUR bruto (5,85 EUR neto).

Za opravljeno delo od 01.01.2023 dalje je za delo s polnim delovnim časom določen nov znesek minimalne plače, in sicer ta znaša 1.203,36 eur bruto. V kratkem pričakujemo tudi dvig minimalne urne postavke za študentsko in dijaško delo.

Objavljene so bile spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

V nadaljevanju povzemamo najpomembnejše spremembe Zakona o dohodnini, ki začnejo veljati s 1.1.2023 in so bile objavljene v Uradnem listu RS 158/2022 dne 19.12.2022:

Vlada sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za 2023. Shemo mora potrditi še evropska komisija.

V UL RS 113/2022, z dne 30.8.2022, je bila v okviru Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja objavljena sprememba višine povračila neobdavčenega plačila za strošek prehrane.

Z zadnjimi spremembami Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba), objavljenimi v Uradnem listu RS št. 87/2022, se spreminja višina obračunavanja zneskov, ki se za namene prevoza na delo in z dela lahko izplačajo neobdavčeno.

22.3.2022 je bil objavljen spremenjen Zakon o dohodnini (novela ZDoh-2Z), ki bo veljal retroaktivno, od 1.1.2022.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Za opravljeno delo od 01.01.2022 dalje je za delo s polnim delovnim časom določen nov znesek minimalne plače, in sicer ta znaša 1.074,43 eur bruto.

V Uradnem listu RS št.172/21 so bile objavljene spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S), ki se začnejo uporabljati z letom 2022. Spremembe so v večini ugodnejše za zavezance.

V času od 1. 7. 2021 do 31. 12. 2021 delodajalci lahko uveljavljamo povračilo nadomestila izplačanih plač za karanteno ali višjo silo. Pravno podlago predstavlja Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ, Ur. List RS, št. 112/21 z dne 13. 7. 2021).

V Uradnem listu RS, št. 114/2021, so bile dne 15. 07. 2021 objavljane zadnje spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba), s katerimi so bile spremenjene nekatere določbe zadnje Uredbe o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 104/2021, z dne 01. 07. 2021. Obe spremembi Uredbe najdete v priponki.

Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9.2.2021) morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Obstoječe družbe pa morajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24.2.2022.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Radi bi vas opozorili, da v kolikor ste v letu 2020 koristili državno pomoč v povezavi s čakanjem na delo iz poslovnega razloga, poslovna uspešnost po COVID zakonodaji ne sme biti izplačana poslovodnim osebam.